I Čuan šola

I Čuan je naslednja mešana šola. Eden najboljših študentov Li Lio Nenga, ustanovitelja Šansi šole, je bil Guo Yun Šen, udeleženec »legendarne« bitke z ustanoviteljen Ba gue, Tung Hai Chuanom. Slaven po svojem pol koraku Beng Čuan -u , je Guo ustvaril dva študenta, ki sta postala pomembna v razvoju Hsing-I-ja. Prvi je bil Sun Lu Tang, kateri je ustvaril Tai Či stil, ki je združil Hsing-I, Tai či in Ba guo skupaj. Široko je razširil idejo, da so vse tri veščine ena skupna družina, imenovana nei jia . Kot že odrasel se je Sun naučil celotnega Šansi Hsing-I sistema neposredno od Gua. Sunovi borbeni nasledniki predstavljajo najčistejšo osvetlitev Guove umetnosti.

I Čuan vejo Hsing-I-ja je ustanovil Guov študent Wang Hsiang Zai, ki je bil v Guovi starosti njegov zadnji učenec. Wang se je učil kot najstnik le od Gua. Nato je Wang pomešal Guov Hsing-I z zahodnim boksanjem, budističnim Či Gungom in kasneje naučenimi Ba gua tehnikami nožnih gibov, da je ustvaril I Čuan ali boksanje z namenom uma. V njegovih starejših letih je bil njegov stil poimenovan tudi da ceng čuan ali Boksanje Velikega Doseganja.

I Čuan se močno osredotoča na San Ti (glej str. 190). Praktikantje pogosto izvajajo formo desetletja, pogosto posvečujoč polovico ali več vsakega izvajanja San Ti-ju. To je precej drugace kot pri Šansi ali Hebei šolah, kjer se po prvih nekaj letih San Ti izvaja po nekaj minut vsakič, med linijami ali na koncu form. Še več, I Čuan šola tudi izvaja San Ti drugače od drugih šol. Tukaj je Pi Čuan (glej str. 187) nadomeščen z osmimi stoječimi položaji na višinah, razvrščenih od nadglavišča do ravni spodnjega tantiena. Najbolj poznan položaj je Držanje žoge ali Univerzalni drog. Delo nog v stojecčh položajih je tudi različno, je dveh vrst. Prvo je izvajano v modificirani konjski drži, s vzporednimi stopali, drugo pa je izvajano v mačji drži, s kompletnim težiščem zadaj, s sprednjim delom neobteženega stopala na tleh in z vzdignjeno peto tega stopala.

Prakticiranja Petih elementov I Čuana poudarjajo odprto centralno črto, kjer so roke razprte narazen, toda namen je vselej na centralni črti. S tem v nasprotju ostale šole poudarjajo zaprte centralne crte, kjer se roke in dlani fizično držijo pred centralno linijo. Prakticiranje I Čuan Petih elementov uporablja peščeni uri podobno hojo z običajnimi koraki (kot jih je moč videti v karateju in južnokitajskih borilnih vešcinah), ki se jih ne uporablja v Šansi ali Hebei šoli. I Čuan predvsem poudarja običajne korake namesto polkorakov. Medtem ko ostali Hsing-I stili zgostijo mnogo velikih idej v drobne komponente fizičnih gibov Petih elementov in Živalskih slogov, šola I Čuana pretvori vsako minikomponento v ločen zunanji gib.

V I Čuanu je poudarek na držanju stojecčh položajev v razvijanju fa jina. Osnovna dvoosebna vaja I Cuana je oblika treniranja dotika, kjer se roke partnerjev gibljejo v krogu, konceptualno podobno, toda ne v isti tehniki kot pri Ba gu-inem Rou Šou-ju (gl. str. 235) ali pri Tai či-jevih krožecih rokah (gl. str. 159). Vsak partner poskuša:

•  uporabiti fa jin, sprožiti moč in izkoreniniti drugega iz samega ročnega kontakta;

•  povsem ujeti partnerjevo roko tako, da ne more biti nobenega odpora pred udarcem;

•  udariti partnerja;

•  uporabiti ročni kontakt za vrženje partnerja na tla brez uporabe bočnih ali ramenskih metov.

Po tem partnerji prakticirajo sparing, včasih tudi z boksarskimi rokavicami.

Protislovna vsebina, pogosto povezana z I Čuanom je treniranje tehnike kong jin ali »odprte sile«. V tej tehniki učitelj fizično premika svoje učence: ali nazaj in navzgor v zrak ali navzdol na tla, zgolj z valovanjem rok z razdalje, povsem brez fizičnega kontakta. Na žalost, čeprav to deluje dobro s študenti, mnogi nepravilno domnevajo, da se to lahko izvede napram tujcu proti njegovi volji, kar se, to lahko mirno rečemo, redko dogaja. Na to temo je bila v Pekingu napravljena široka raziskava, da bi se ugotovilo, ali odprta moč deluje na nekooperativnem ekspertu borilnih veščin – ni se ugotovilo. Vsekakor, či trening tehnike odprte moci je lahko dejansko koristen za terapevtsko premikanje čija zaradi čišcenja blokiranih energetskih kanalov.

Odprta moč je tehnika treninga, katere namen je senzibiliziranje praktikantov na gibanje čija v njih, v njihovih nasprotnikih, v prostoru med njimi in njihovimi nasprotniki in v psihični energiji, nastali v spopadu. Namenjen je ojačanju prejemnikove sposobnosti postati občutljiv in ustrezno odgovoriti na či drugih, bodisi v fizičnem kontaktu bodisi neovirano v presledku pred dotikom tvojega telesa ali udarca vanj. Narekuje sodelovanje na psihični ravni med študentom in učiteljem, in pogosto so teatralnosti, ki jih je moč videti v spopadih z odprto silo neverjetno pretirane. Namen teh pretiravanj je enostavno bolj v generiranju občutljivosti na energijo in biti sposoben uporabiti to občutljivost za odgovor na fizični stimulus v realnem času, v fizični konfrontaciji; kot pa doseči magično sposobnost zrušiti King Konga z nevidno energijo iz valovanja tvojih prstov.